vas vabi v petek, 20.1.2012, od 19.00 naprej v ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

- od 19.00 naprej – Študijski bralni krožek Lezbična spolnost

Brale in pogovarjale se bomo o knjigi Pat Califia: Sapfin dotik – Knjiga o lezbični spolnosti, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2002. Preberite si vsaj prva tri poglavja (str. 15-82), ki govorijo o fantazijah, ženskih spolovilih, ciklusu spolnega odziva in spolnih tehnikah. Pogovarjale se bomo o naših telesih in naši seksualnosti ter tabujih in neizrečenih vprašanjih, ki vladajo tudi v lezbični skupnosti. Med pogovorom bomo s pomočjo video odlomkov, slik in pisanja dopolnile ter razširile naše poznavanje lezbične spolnosti.

Video odlomki bodo iz dokumentarcev:
The Truth about Lesbian Sex (2002)
The Clitoris – Forbiden Pleasure (2004)
Hearts Cracked Open – Tantra for Women Who Love Women (2004)
Mutantes – Punk Porn Feminism (2009)

- od 22.00 naprej – Glasbena poslušalnica – Heather Peace

Heather je angleška pop/rock glasbenica in igralka, ki smo jo lahko videle igrati v lezbični nadaljevanki Lip Service.  Poslušale bomo njene izvirne skladbe in priredbe, s katerimi je v lanskem letu nastopala na turneji po Veliki Britaniji.

Vabljene!
Dogodek podpira MOL – Urad za socialo in ŠKUC-Kulturni center Q.
Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.

********************************

Vabljene tudi na skupinski ogled razstave ene najpomembnejših slovenskih grafičark in slikark Tince Stegovec (1927-), ki je zaradi svojega izjemnega opusa z mnogimi upodobitvami žensk izredno zanimiva tudi za feministično analizo.

Po razstavi grafik in risb nas bo vodila sama umetnica Tinca Stegovec. Dobimo se v nedeljo, 15.1.2012 ob 12.00, pred MGLC v Tivoliju. Info: http://www.mglc-lj.si/slo/index.htm

Bralni krožek Anonymous Readers, Lezbično-feministična univerza in Škuc – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas v okviru BuQev

vabijo v sredo, 21. decembra, ob 19.00 uri v klub Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q).

Tokrat bomo prebirali manj znani roman Flush – življenjepis (1933) angleške pisateljice Virginie Woolf (1882-1941). Njen oče je bil po poklicu biograf in v tej knjigi avtorica jasno ironizira pisanje žanra biografij znanih osebnosti, saj je roman napisan skozi oči koker španjela, hišnega ljubljenčka angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning. In prav skozi pasjo perspektivo avtorica prevprašuje objektivni značaj biografije in daje glas pozabljenemu bitju, ki je živelo v senci slavne pesnice. Woolf v romanu meša preverjena dejstva s fikcijo, razkriva zasebno življenje Browningove, seveda skozi pasje zaznave, in hkrati v ozadju zarisuje družbo 19. stoletja.
Roman preberite doma.

Bralni krožek bo vodila Vesna Lemaić.

Let’s read!

Dogodek je del projekta Knjižni molj in programa Ljubljana – svetovna prestolnice knjige 2010. Dogodek sofinancirajo Mestna občina Ljubljana, Javna agencija za knjigo in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

v sredo, 14.12.2011, od 19.00 naprej, v ŠKUC-Kulturnem centru Q (klubu Tiffany).

Ob 19.00: študijska delavnica
Analizirale bomo filme in tekste o art in seks-pozitivnih dokumentarnih filmih z letošnjega 27. FGLF-ja: Ivana Orleanska iz Mongolije (Ulrike Ottinger), Mutanti – punk porno feminizem (Virginie Despentes) in Čist preveč muce! -  Queer X show (Emilie Jouvet).

O izbranih filmih si lahko preberete članke:
- Andrea Weiss. Ženski »umetniški film« in njegov lezbični potencial (str.140-149, v: Weiss, A.: Vampirke in vijolice, Lezbijke v filmu. ŠKUC 2010).
- Tatiana Bazzichelli: On hacktivist pornography and networked porn, 2008.
- Elisa Glick: Sex-positive: feminism, queer theory and the politics of transgression (Feminist review, št. 64, 2000).

Ob 22.00: glasbena poslušalnica – The Shondies

The Shondes so sijajne sodobne lezbične indie punk glasbenice iz Brooklyna v ZDA, ki so združile žlahtno tradicijo riot grrrl rocka s sodobno indie glasbo. Nekatere glasbene kritičarke so jih imenovale za indie bend prihodnjega desetletja, druge se sprašujejo, ali so več kot naslednice legendarnega benda Sleater Kinney. Poslušale bomo glasbo z njihovih dveh albumov The red sea (2008) in Searchlights (2011).

Vabljene!

Za tekste pišite na naš email. Dogodek podpira ŠKUC-Kulturni center Q in MOL – Urad za socialo. Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.

Z veseljem naznanjamo, da je zdaj na voljo tudi spletna verzija LGBTQ slovarja. Ker želimo, da vsi skupaj sooblikujemo naše, iz uradnih jezikovnih zbirk izpuščeno besedišče in diskurz, je slovarček zasnovan interaktivno. Zato vas vabimo, da se nam pridružite pri zbiranju in razlagi novih izrazov ter dopolnjevanju že obstoječih. Sodelujte pri nastajanju nove, dopolnjene različice!

Še enkrat se zahvaljujemo vsem sodelavcem/sodelavkam in drugim, ki so podprli/e naše delo, in upamo, da se boste pri uporabi slovarčka predvsem zelo zabavali.

uredniška ekipa LGBTQ slovarčka

http://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/
https://www.facebook.com/lgbtqslovar

v petek, 11.11.2011 ob 18.00 uri v klub Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q).

Na delavnici bomo ustvarjale idejne kolaže iz slikovno-literarnega gradiva.

Medtem ko bodo naše roke zaposlene, se bomo pogovarjale o aktiviranosti feministk v prelomnem mednarodnem Occupy gibanju. Doma preberite tekst »Manifest(o)ing Feminism: Occupy Patriarchy!« avtorice Kathy Miriam iz inciative Occupy Patriarchy.

Nadaljevale bomo tudi s postavljanjem infrastrukture za časovno banko in izmenjevalnico.

Tokrat na glasbeni poslušalnici – Gianna Nannini.

   
Gianna Nannini je legendarna italijanska rock glasbenica in pevka. Njeno glasbo opisujejo kot mediteranski rock, začinjen z rock tokovi vsake dekade. S komadom America s plošče California je leta 1979 podirala glasbene rekorde v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Švici. Leta 1982 je na plošči Latin lover sodelovala z legendarnimi pevkami Annie Lennox, Jackie Liebezeit in Hannet Humpe. Napisala je glasbo za soundtrack italijanskega lezbičnega filma Viola di mare (2009). Napisala je glasbo za moderno opero Pia, kjer je odpela vse operne glasove. Na glasbeni turneji 2011, kjer predstavlja zadnji album Io e Te, izvaja pravcati vokalni performans.
Njene koncerte polni številčno in zvesto lezbično občinstvo, čeprav se sama Gianna še ni javno outirala.

Poslušale bomo njene pesmi s ploščkov America (1979), Latin lover (1982), Primadonna (1982), Maschi e altri (1987), Mallafemina (1989), Scandallo (1990), Dispetto (1995) in Io e Te (2011).

Vabljene!

Dogodek podpira ŠKUC-Kulturni center Q in MOL – Urad za socialo. Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.
****************************************************************
Podpiramo Gibanje 15o BOJ_ZA! Vabljene na dogodke in skupščine vsak dan na ploščadi pred ljubljansko borzo!

Sledite ažurnim napovedim dogodkov na spletni strani Gibanja 15o.

v petek, 28.10.2011, od 18.30 naprej v ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

- od 18.30 naprej – Študijski bralni krožek Feministične in antikapitalistične strategije ekonomije

Brale in pogovarjale se bomo o članku »Feminizing the economy: metaphors, strategies, politics« avstralskih teoretičark in aktivistk J. K. Gibson – Graham in Jenny Cameron (Community economies collective; Gender, Place & Culture 10(2), 145-157).

V članku se avtorice ukvarjajo s kritiko kapitalistične ekonomije in feminističnih poskusov, da bi se vanjo vključile ženske. Avtorice nasprotujejo dualističnemu modelu »ženskega« in »moškega« v ekonomiji ter kritizirajo feministično strujo, ki se ji zdi zadostna vključitev žensk v t.i. ne-ženska področja ekonomije. Predlagajo reinterpretacijo in alternativne feministične in antikapitalistične strategije za novo ekonomijo. Ob tem se navezujejo na spoznanja feministk od 17. stoletja do danes ter povežejo spoznanja raznovrstnih struj, npr. ekološkega, geografskega, skupnostnega, marksističnega in socialističnega feminizma.

Avtorici J. K. Gibson-Graham in avtorica Jenny Cameron so ključne aktivistke in teoretičarke v mednarodnem projektu Community economies collective, ki povezuje akademičarke/ke in aktivistke/e z vsega sveta. Ukvarjajo se z reinterpretacijo in postavljanjem novih praks solidarnostne, participatorne ekonomije z načelom blaginje za vse. Raziskovalni partnerki J. K. Gibson – Graham sta pretresli teoretsko in aktivistično polje že leta 1996 s prvo knjigo »The end of capitalism (as we knew it): Feminist critique of political economy«, ki je danes ena najpomembnejših feminističnih analiz in kritika kapitalistične ekonomije.

Po študijskem krožku bomo ob glasbi Pie Beck nadaljevale s postavljanjem infrastrukture za časovno banko in izmenjevalnico.

Vabljene!

Dogodek podpira MOL – Urad za socialo in ŠKUC-Kulturni center Q.

- od 21.00 naprej – Glasbena poslušalnica: nizozemska jazz legenda Pia Beck

Pia Beck (1925 – 2009) je bila legendarna lezbična jazz pianistka, pevka in skladateljica iz Haaga. Slavna je postala takoj po 2. svetovni vojni s svojo prvo skladbo Pia´s boogie. Kot pianistka in pevka je koncertirala po Ameriki, Aziji in vsej Evropi. Ustanovila je več jazz klubov na Nizozemskem in v Španiji.  S partnerko Margo je več kot 40 let živela na relaciji Nizozemska – Španija – Amerika, kjer je bila znana kot Leteča Holandka.

Uradna stran Pie Beck.

Vabljene!

Dogodek podpira ŠKUC-Kulturni center Q in MOL – Urad za mladino.

Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.

****************************************************************

Aktivno sodelujemo in podpiramo Gibanje 15o BOJ_ZA! Vabljene na dogodke in skupščine vsak dan na ploščadi pred ljubljansko borzo!

Sledite ažurnim napovedim dogodkov na Twitterju BOJ-ZA in Revolucija 15o!

Prva zasedba ploščadi pred borzo 15o.

Napovedi dogajanja pred borzo spremljajte na twitterju Revolucija 15O.

Prva samoorganizirana skupščina 150 pred borzo 15.10.2011.

- od 19.00 naprej – Študijski bralni krožek

Brale in pogovarjale se bomo o izvrstnem članku Lilijane Burcar – »Post-feminizmi v službi neoliberalnega ´humanizma´: obstranjevanje kritične refleksije in delegitimacija družbeno-političnega boja«, ki je izšel v reviji ProFemina, ur. Petrović J., Arsenijević D., 2011.

Članek govori o (neo)liberalizmu in njegovih ključnih institucijah, ki si prisvajajo in poljubno spreminjajo feministične koncepte glede na t.i. »razvite države« in »države v razvoju«, hkrati pa izvajajo re-patriarhalizacijo in izničenje vseh gibanj za socialno pravičnost; govori tudi o politiki gender mainstreaminga v Evropski uniji in posledicah premika ter ustoličenja feminističnega gibanja v nevladnih organizacijah.

Zatem bomo nadaljevale s postavljanjem infrastrukture za časovno banko in izmenjevalnico.

Vabljene!

Za tekst pišite na naš e-mail naslov lezfemuniverza@gmail.com.

Dogodek podpira MOL – Urad za socialo in ŠKUC-Kulturni center Q.

- od 21.00 naprej – Glasbeni večer: Pauline Oliveros

Pauline Oliveros (1932) je ameriška avantgardna skladateljica, harmonikašica, performerka, filozofinja, lezbijka in feministka. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je prevetrila ameriško eksperimentalno glasbo. Postavila je temelje »Globokega Poslušanja«, prakse, ki temelji na improvizaciji, elektronski glasbi, ritualu, poučevanju in meditaciji. Osnovala je tudi Deep Listening Institute. Globalna umetnost poslušanja in odzivanja na okolje je bila namenjena tako izobraženim kot neizobraženim glasbenicam in poslušalkam. Koncept ustvarjanja, izvajanja in poslušanja glasbe Pauline Oliveros temelji na feministični teoriji in praksi ter filozofiji borilnih veščin.
Pauline Oliveros je ena najpomembnejših skladateljic 20. stoletja, ki je v toku svojega drznega in pomembnega ustvarjanja postavila temelje lezbične, ginecentrične in feministične glasbe. V knjigi Sounding out: Pauline Oliveros and lesbian musicality (2008) je njeno glasbo v povezavi z lezbištvom in feminizmom analizirala Martha Mockus. Oliveros je prejela mnogo nagrad po vsem svetu in častnih akademskih položajev na ameriških univerzah.

Poslušale in odzivale se bomo na njene skladbe s prelomnih albumov Sonic meditation (1974) in Deep listening (1989) ter sodobnejše glasbe z albumov Crone music (1996), No mo (2001) in The roots of the moment (2006).

Vabljene!

Dogodek podpirata ŠKUC-Kulturni center Q in MOL – Urad za mladino.

*********************************************************

Vabilo na skupinski ogled treh dogodkov in druženje:

Vljudno vabljene, da se skupaj udeležimo treh dogodkov:

- v nedeljo, 9.10., od 17.00 naprej do 21.00: Oder žensk: pesniško-prozni maraton, Trubarjeva hiša literature.

- v ponedeljek, 10.10., ob 15.50: Urok, ogled mednarodne skupinske razstave, Galerija ŠKUC, in pogovor ob 16.00: »Delavke med svobodo, izbiro in revščino«, v okviru 17. mednarodnega festivala Mesto žensk, od 5.10.-15.10.

- ponedeljek, 10.10. ob 19.00: literarni večer o dveh prevedenih lezbičnih romanih: Maria Merce Marcal: »Pasijon po Renée Vivien« (prevod Simona Škrabec) in Renée Vivien: »Prikazala se mi je ženska« (prevod Špela Bibič), ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany). Knjigi bosta kmalu izšli pri založbi ŠKUC Lambda in Vizibilija.

Vabljene!

Tokrat predstavljamo pisateljico Dubravko Ugrešić.

Dubravka Ugrešić (1949) se je rodila v Socialistični republiki Hrvaški. Nase je opozorila že s svojimi prvimi knjigami, roman Forsiranje romana reke (1988) pa je bil nagrajen z NIN-ovo nagrado (bila je prva avtorica, ki je prejela to nagrado). Kot literarna znanstvenica se je posebaj ukvarjala z rusko avantgardno umetnostjo.
Ko je l. 1991 izbruhnila vojna v Jugoslaviji, je Ugrešić obsodila nacionalizem, tako hrvaški kot srbski, in se izrekla proti vojni. Zaradi kritičnega pisanja proti domoljubju in vojnim zločinom je postala tarča nacionalistično nastrojenih novinarjev, uradnikov, politikov, pisateljev in neznancev. Ker je bila izpostavljena nenehnemu medijskemu nadlegovanju, obkladali so jo z izdajalko, javno sovražnico, čarovnico, je l. 1993 zapustila Hrvaško.
Ugrešić je v tujini nadaljevala s pisanjem. Njene knjige so bile prevedene v več kot 20 jezikov. Prejela je več pomembnih evropskih literarnih nagrad.

ŠTEFICA CVEK V KREMLJIH ŽIVLJENJA (1981)
Feministična interpretacija

To je postmodernistični roman, ki se poigrava s tehniko in besediščem, vzetima iz šiviljstva, z gospodinjskimi in modnimi nasveti, vzetimi iz ženskih revij, in s klišeji iz herc romanov. Dubravka Ugrešić z avtorskimi vpadi v dogajanje opozarja nase kot na pisateljico, ki je zavezana zadovoljstvu bralcev, na pisateljico, ki poskuša ugoditi zunanjim pričakovanjem, kaj naj bi žensko pisanje bilo, in vse to spretno izpiše z obilico ironije.

Na mestu, ki ga ponavadi zaseda motto, stojijo nasveti iz ženskih revij. Motto je ponavadi citat, ki pomensko uvaja besedilo. Motto je lahko tudi pravilo ali slogan, v skladu s katerim nekdo živi. Primer: »Če želite, da vam lak na nohtih traja dlje, jih, potem ko se lak posuši, premažite z beljakom.« (55) Ugrešić s takimi motti na začetkih poglavij uvaja svojo parodijo na trivialne vsebine, posredovane v herc romanih, žesnkih revijah, gospodinjskih priročnikih, namenjenim ženskam.

Pri gradnji romana se pisateljica odloči, da bo upoštevala korake, značilne za krojenje obleke. »Tipkarica – krojačica, šivalni stroj – pisalni stroj. Zgodbo bomo torej sešili!« (12) S primerjavo pisanja in šivanja in z dejanskim krojenjem literarnega dela avtorica feminizira tradicionalno moški akt ustvarjanja in razdira njegove atribute, kot so ustvarjalec-izbranec, navdihnjenost, vzvišenost ipd.
Na stopnji »izbire materiala« Ugrešić poseže po pismih bralk in naniza različne profile nezadovoljnih žensk, katerih izpovedi so tipične, vsakdanje. Zakaj izbira ravno med takimi potencialnimi junakinjami? Svetovali so ji, naj napiše ‘žensko’ zgodbo, zato je zbrala skupaj značilnosti ‘ženskega’ pisanja, kot jih je našla »iz življenja in aktualne kritike« (106). Te pa so: »glavna (ženska) oseba v iskanju osebne sreče, občutek osamljenosti, ljubezen kot dominanta, senzualnost, pasivnost, apolitičnost, banalnost vsakdana, osiromašen jezik, nezmožnost doživljanja sveta v njegovi totalnosti« (106). HUH!!! Avtorica z izbiro junakinje iz pisem bralk upošteva ta ‘objektivna’ določila ženskega pisanja – dejansko jih izrabi – tako zelo in v taki popolnosti, da ta določila zbanalizira, razvrednoti.

Ugrešić skozi celotno besedilo preigrava klišeje, dandanes spejstane v priljubljenem žanru romantičnih komedij. – Štefica Cvek se naenkrat zave, da je nezadovoljna v svojem življenju. Njeni prijateljici takoj vidita rešitev problema v frajerju. Moški kot naravni antidepresiv za žensko? Kako priti do moža? Nesmrtni nasveti: ženska MORA postati seksapilna, shujšati, obiskati frizerja, kupiti moderna oblačila, postati vesela, se sprostiti.
Štefica se začne po njunem nasvetu dobivati z moškimi. Avanture z vsemi tremi frajerji se iztečejo brez uspeha. Moški nastopajo samozavestno, čeprav se izkaže, da so prav tako nerodni kot Štefica Cvek. Ugrešić ne varčuje s humornimi situacijami, tudi iz moških se norčuje.
Nenazadnje priskoči na pomoč še tretja prijateljica Emancipirana Ela, ki kritiza »tipične ženske«, »kure«, »seksualne sužnje«. Novokomponirani nasveti: ženska MORA delati, živeti, hoditi v gledališče in na razstave, brati, sprehajati se, si najti prijatelje, si izboljšati izobrazbo, potovati. Sliši se dobro. Toda izkaže se, da so tudi nasveti Emancipirane Ele le v službi želje po poroki. Ela je prototip sodobne ‘emancipirane’ ženske. Po 30 letih od objave romana, po 30 letih prizadevanja gibanj za spolno emancipacijo… kako nam gre? Dobro. Gremo dalje.

Sledi odlomek, zelo hranljiv za feministično interpretacijo. Štefica se zave, da se je njena defloracija zgodila neodvisno od moških, »nekako sama po sebi« (79). Od prvega »defloranta« ji v spominu ostane šumeje TV, od drugega pa tiktakanje ure. Oba zvoka sta mehanska. Njeno samorazumevanje defloracije bi lahko pomenilo, da se izgubo nedolžnosti v naši družbi razume zgolj mehansko, da je ta preveč vezana na moškega, na penis. Da bi pomen in definicija defloracije morala pripadati ženski, glede na to, da defloracija zadeva njo samo.

Avtorica Štefico nazadnje le zaplete v ljubezensko zgodbo z Mr. Frndićem. Za imitacijo hepi enda uporabi »krpice« iz dr. romanov, vendar jih da bralcu v uporabo le kot dodatek in s tem pušča roman odprt. Nekoliko kasneje Ugrešić iskreno in lucidno razmišlja o kiču.
»Razmišljala pa sem nekaj o tem, kako so mikrobi kiča najvitalnejši organizmi emocij, (…) nato o melodramatični domišljiji, ki je – neuničljiva! (…) o permanentni obsevanosti s kičem; o tem, kako smo ves čas izpostavljeni; (…) o tem, kako smo kronično okuženi s pravljico; (…) nato nekaj o srčiki žanra in nepremagljivosti happy enda« (102).

Na zadnjih straneh dobimo vpogled v sam proces nastajanja tega romana. Pisateljica nam obrazloži, da je s patchwork romanom poskusila »ilegalni prozni žanr« uvesti v uradno terminologijo. Želela je posneti »ustno prozo«, »underground prozo«, ki se je skozi zgodovino porajala v ženskih krogih ob kolektivnnem delu ali v drugih okoliščinah. Vzdušje v takih ženskih druščinah pisateljica poetično opiše s »strastno trenje ženskih jezikov«, »verbalna para skupinske kopeli«.
Ugrešić posname tudi skromno, nesamozavestno pozicijo mnogih, sodobnih avtoric – svoj roman označi za »tračpartijo«.

Feministični roman? Vsekakor.

PRIPOROČAM v branje:
- Jaga baba je znesla jajce (2008). Roman o jagi babi, ki še danes biva na take in drugačne načine v nekaterih ženskah.
- Forsiranje romana reke (1988). Roman o tem, kaj se skriva za bliščem literarnih festivalov in njihovih udeležencev – pisateljev/ic, kritikov/čark, literarnih komparativistov/k.

INTERVJU z Dubravko Ugrešić.

Viri:
- Spletna stran Dubravke Ugrešić.
- Ugrešić, Dubravka. Štefica Cvek v krempljih življenja. Ljubljana: Sanje, 2010.

Napisala: Jela

ŠKUC – Kulturni center Q vas v okviru BuQev

v ponedeljek, 10. oktobra 2011 ob 19.00, ponovno vabi na Literarne megabajte v Klub Tiffany.

Ob izidu slovenskega prevoda romana Pasijon po Renée Vivien (ŠKUC Lambda, 2011), katalonske pisateljice in pesnice Marie Mercè-Marçal se bomo o avtorici, delu in prevajalskih izzivih pogovarjali s prevajalko Simono Škrabec. Obenem bo predstavljen tudi roman Renée Vivien, Prikazala se mi je ženska, ki bo v slovenskem prevodu v kratkem izšel pri zbirki Vizibilija.

Simona Škrabec (Ljubljana, 1968) od leta 1992 živi v Barceloni, kjer je doktorirala iz literarne teorije. V katalonščini so izšli njeni prevodi Jančarja, Pahorja, Debeljaka in Kiša ter mladinska dela Svetlane Makarovič. Slovenske bralce je med drugim seznanila s Caldersom, Foixem, Ferraterjem, Todojem, Moncado in Cabréjem. Prevaja prozo in eseje iz angleščine. Pri zbirki Lambda je leta 2009 izšel tudi njen prevod pesniške zbirke Marie Mercè-Marçal, Staljeni led.

Literarni večer bo vodila Špela Bibič.

Dogodek je del projekta Knjižni molj in programa Ljubljana – svetovna prestolnice knjige 2010.
Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo.

* * * * *

Literary Megabytes with Simona Škrabec: on Renée Vivien

As part of the Buqve programme, ŠKUC – Cultural Centre Q
once again invites you to Literary Megabytes on Monday, 10 October 2011, at 19:00 at club Tiffany.

At the publication of the Slovenian translation of the novel La passió segons Renée Vivien – Pasijon po Renée Vivien (ŠKUC Lambda, 2011) by the Catalan author Maria Mercè-Marçal, we will be talking to the translator Simona Škrabec about the author, the book and its translations challenges. The literary evening will also feature the presentation of Renée Vivien’s novel Une femme m’apparut – Prikazala se mi je ženska, soon to be published in Slovenian translation by ŠKUC Vizibilija.

Simona Škrabec (Ljubljana, 1968) obtained her PhD in Literary Theory in Barcelona, where she lives since 1992. She has translated several authors into Catalan, among them Drago Jančar, Boris Pahor, Aleš Debeljak and Danilo Kiš, as well as works of children’s literature by Svetlana Makarovič. She has acquainted Slovenian readers with Pere Calders, Josep Vicenç Foix, Gabriel Ferrater, Lluis Maria Todó, Jesús Moncada and Jaume Cabré. She translates prose and essays from English. In 2009, her translation of Marçal’s poetry collection Desglaç – Staljeni led was also published by Lambda.

The literary evening will be hosted by Špela Bibič.

The event is part of the Bookworm project and the Ljubljana – World Book Capital programme 2010.
The event is co-financed by the City of Ljubljana and the Slovenian Book Agency.